V tem tednu je poletje pokazalo svoj pravi obraz in nas ogrelo s pravimi poletnimi temperaturami.  Sama sem bolj “zmrznjen”  tip,  a sem v teh dneh tudi odložila volnene nogavice v omaro in noge postavila na sončno ogrevanje. Za naš tokratni  izlet smo  spet izbrali kolo, z vmesnimi postanki in osvežitvijo v gorskih jezerih. Odpravili smo se na kolesarsko pot po gornjesavski dolini od Mojstrane do Belopeških jezer v Italiji.

Kolesarjenje po senci

Kot vedno tudi tokrat nismo pozabili na malico in veliko pijače ter se osvežili z naravnimi dezodoranti MIRTA , da naredimo ponovni test. Dišeči naravni dezodoranti so del naše obvezne opreme in do sedaj so še vedno uspešno prestali preizkušnjo. Tudi tokrat smo se zanesli nanje. Z avtomobilom smo se pripeljali do Mojstrane, kjer so za kolesarje urejena parkirišča in ker smo bili dovolj zgodnji so si našli tudi mesto v senci. Najprej zaščita proti premočnemu soncu  z maslom za sončenje MIRTA, potem pa zajahaj kolo in vrti pedala. Kolesarska pot se sicer začne že na Jesenicah, vendar smo jo zaradi našega 13. letnega kolesarja malo skrajšali. Vso pot do Kranjske gore je rahlo navzgor, tako da kolo ne gre samo, ampak je potrebno kar potiskati pedala. Je pa vseskozi ločena od glavne ceste in kar prometna. Na njej je polno kolesarjev v obe smeri, rolarjev, tekačev in sprehajalcev. Vodi najprej skozi vas Mojstrano, potem preko mostu čez reko Savo in potem vso pot ob hladni Savi po stari železniški progi večinoma po gozdu do Gozd Martuljka. Od tam ob smučišču mimo travnikov in kmalu smo v Kranjski Gori. Tam je v tem letnem času polno turistov in pravo prijetno domače vzdušje. Pod kranjskogorskim smučiščem se kolesarska pot nadaljuje mimo Zelencev do Rateč in naprej čez nekdanjo slovensko – italijansko mejo. Nekaj kilometrov mimo kamna, ki nakazuje, kje sta se včasih ločevali omenjeni državi je smerokaz proti Belopeškim jezerom.  Pri mostu, kjer se pot pridruži glavni cesti se malo oddahnemo, naredimo požirek ali dva in potem v hrib. Vendar vzpon poteka vse skozi ob hladnem gorskem potoku, ki prši po cesti in lajša napor v hrib, ki pa ni dolg več kot kilometer. In smo na vrhu.

 Počitek v neokrnjeni naravi

Ob prvem jezeru, kjer sta dve postojanki je veliko travnih površin, kjer si Italijani naredijo pravi nedeljski piknik… z mizico, stolčki in pravo pojedino za vse popoldne. Mi smo pogrnili odejo, sezuli čevlje in se zleknili v travo. Jezero je hladno in je kopanje v njem prepovedano. Malo smo vanj pomočili noge in to je bilo za osvežitev čisto dovolj. Jezero oddaja hlad in prežene vročino in je poležavanje ob njem prav prijetno. Polno bujnega rastlinja, hladna modro zelena barva jezera in svež zrak  ravno prav za premostitev vročine, ki nas obdaja v »dolini«.

 Navzdol gre pa kar samo

V zgodnjem popoldnevu smo se spustili nazaj v dolino po isti poti. V Kranjski Gori smo se ustavili še ob jezeru Jasna, kjer pa so se v vodi  hladili “malo manj zmrznjeni”  obiskovalci, najpogumnejši pa se vanj podajo s skokom z visokega stolpa. Prava izletniška točka pod visokimi gorami. Od tod pa samo še navzdol proti cilju. Tokrat gre kolo večinoma kar samo in prijeten veter nas prijazno hladi.

Tako smo preživeli čudovit kolesarski dan, ki smo ga popestrili s poležavanjem ob dveh gorskih jezerih in ponovno potrdili, da nas naravni dezodoranti ne pustijo na cedilu v nobeni situaciji. Preizkusite jih tudi vi. Mi in naši kupci smo z njimi zadovoljni. Pa ker bo vročina še trajala, gremo v korak z njo in smo podaljšali akcijo -10%  še vsaj do 15.8.

Lepo se imejte kjerkoli ste in ne pozabite na vaše fotke iz doživetij skupaj z naravno kozmetiko MIRTA.