Če sonce ne bi grelo in osvetljevalo zemlje, na njej ne bi bilo življenja. Sonce, ta veličastna krogla na nebu, ki daje življenje, je bila v  časih stare civilizacije čaščena kot božanstvo. Tudi današnje stoletje pozna častilce sonca. To so milijoni in milijoni ljudi, ki se vsako leto odpravijo na pot, da bi bili soncu bližje, kot so mu doma. Da bi tam, ob morju, ob rekah in jezerih in tudi v hribih našli dovolj časa za druženje z njim. Največkrat je cilj takega druženja počitek in zagorela polt, ki naj bi taka ostala še čim dlje po končanih počitnicah.

Včasih se nam zdi , da se nam narava maščuje, ker v vsakdanji gonji za zaslužkom nimamo  posluha za ekološko ravnovesje. Pojavljajo se novi virusi, nove bolezni, pestijo nas suše, požari, poplave, žuželke se noro množijo in nas ogrožajo. Ob vseh teh spremembah se je spremenilo tudi sonce.

Predenj se odpravimo na dopust razmislimo tudi o sončenju. Ali  naj se sploh izpostavljamo sončnim žarkom? Odgovor je pritrdilen, vendar previdno. Sonce je v majhnih količinah zdravo, v velikih pa pusti trajne posledice.

In lahko se nam zgodi… tudi, če o sončenju veliko vemo in se »pametno« izpostavljamo sončnim žarkom. Sprehod po mestu, kavica v senci , tek po prostranih poljih ali kolesarjenje naokoli po običajnih poteh. Pa rahel vetrič ob katerem niti ne čutimo moči sonca. Zvečer pa so na naši koži rdečina, pekoč občutek in strah, kaj nam tako stanje prinaša.

Sonce je vir energije in prav prijetno nas pozdravlja tudi v hladnih zimskih dneh. Daje nam energijo, veselje do življenja, ljubezni , odnosov in zdravja in na naše življenja vpliva veliko bolj kot zneski na bančnih računih.  Ampak ali to res cenimo? Celotna družba se je odmaknila od naravnih rešitev in sonca kot osnovne energije, ki omogoča naše preživetje. Zdaj pa tavamo v temi in se sprašujemo, kdo je ugasnil luč? Luč še vedno gori – tam zunaj, samo mi smo v temi, ker nismo tam zunaj….

Predenj se odpravimo na dopust razmislimo tudi o sončenju in o tem ali naj se sploh izpostavljamo sončnim žarkom? Odgovor je seveda pritrdilen, vendar vse po zdravi pameti in v mejah varnosti. Sonce je v majhnih količinah zdravo, v velikih pa pusti trajne posledice. Ob vseh spremembah v naravi  se je spremenilo tudi sonce in včasih se nam zdi, da se nam narava kar maščuje, ker v vsakdanji gonji za zaslužkom nimamo  posluha za ekološko ravnovesje.

Ko se nas sonce preveč dotakne se nam lahko zgodi… sončna opeklina. Tudi, če mislimo, da o sončenju veliko vemo in se »pametno« izpostavljamo sončnim žarkom. Sprehod po mestu, kavica v senci , tek po prostranih poljih ali kolesarjenje naokoli po običajnih poteh. Pa rahel vetrič ob katerem niti ne čutimo moči sonca. Zvečer pa so na naši koži rdečina, pekoč občutek in strah, kaj nam tako stanje prinaša.