Bolj ali manj smo pridni, kar se tiče obiskovanja kozmetičarke in nege obraza profesionalno izučenih rok. Osnovno nego naredimo doma, umivanje, mazanje s kremo enkrat ali zjutraj in zvečer, pa še kakšen piling in kremica okrog oči, morda, ali pa tudi ne. Priznam, tudi sama nisem dosledna, kar se tiče obiska v kozmetičnem salonu. Mogoče zato, ker sem izbirčna in hočem vedeti kaj nanašajo na mojo kožo in mogoče zato, ker nikoli ne najdem časa, tudi če me doma že lep čas čaka darilni bon za kozmetični salon.

Zadnjič sem priznala, da nisem prav dosledna obiskovalka nege v kozmetičnem salonu. Obisk kozmetičnega salona je sprostitev in počitek in v podrobnosti kaj z menoj počnejo se kaj dosti  nisem spuščala, saj je  prijetno in  pomirjujoče.  Potem pa se je moja zgodba odpravila na pot, ko me je delo kozmetičarke začelo zanimati.  Kaj počne, kaj uporablja in predvsem kako?  Kdo ji je pri tem v pomoč in kaj mehanska pomoč raznih aparatur v kozmetičnem salonu pomeni.

Zakorakali smo v jesen. Poletje je za nami in ostali so prijetni spomini. Voda, sonce in  vročina so na naši koži pustili posledice in jesen je čas, da poskrbimo zanjo, saj je z jesenjo prišel tudi veter, dež in mraz… znanilci čarobne jeseni, ki naravo odenejo v čudovite tople barve. Narava se pripravlja na počitek, zjutraj nas pozdravi jutranja megla, dnevi so krajši in mraz zahteva od nas dodatno energijo. Koži v jesenskih  mesecih namenimo posebno skrb.

Privoščite si razvajanje od  peta….

Pomladanska preobleka naše kože je tako kot pomladansko pospravljanje omare in preurejanje garderobe. Iz omare odstranimo temna, debela, groba oblačila in mesto v omari dobijo sveži toni in lahka oblačila. Tako je tudi z našo kožo. Ko se v zgodnji pomladi pogledamo v ogledalo , ugotovimo, da je naša koža upadla , sivkasta in nosi sledove komaj končane zime. Torej je potrebna njena preobleka

Naj bo sonce naš prijatelj, saj če sonce ne bi grelo in osvetljevalo zemlje, na njej ne bi bilo življenja. Sonce, ta veličastna krogla na nebu, ki daje življenje je bila v  časih stare civilizacije čaščena kot božanstvo. Tudi današnje stoletje pozna častilce sonca. To so milijoni in milijoni ljudi, ki se vsako leto odpravijo na pot, da bi bili soncu bližje, kot so mu doma. Da bi tam, ob morju, ob rekah in jezerih in tudi v hribih našli dovolj časa za druženje z njim.

Končno se je opogumilo tudi sonce in se nas v teh dneh dotaknilo s svojimi že kar toplimi sončnimi žarki. Rada imam sonce in če sonce ne bi grelo in osvetljevalo zemlje, na njej ne bi bilo življenja. Sonce, daje življenje in je  bilo v  časih stare civilizacije čaščeno kot božanstvo. Tudi današnji čas pozna častilce sonca. To so množice ljudi, ki se vsako leto odpravijo na pot, da bi bili soncu bližje, kot so mu doma. Da bi tam, ob morju, ob rekah in jezerih in tudi v hribih našli dovolj časa za druženje z njim.