Na Češko kočo ali tudi v gore brez neprijetnega vonja po potu

Na Češko kočo ali tudi v gore brez neprijetnega vonja po potu

Poletje, sonce in dolgi dnevi so kot nalašč za prijetne vikend izlete po bližnji ali daljni okolici. Naužijmo se poletja na kolesu ,v gorah ali pa ob rekah in jezerih. Povsod je lepo … torej en vikend na kolo, pa naslednji v hribe in še naslednji v vodo, da se ohladimo in malo spočijemo ob poležavanju na plaži in naberemo moči za nov delovni teden.

Za tokratni izlet smo se odpravili v gore – na Češko kočo.  Doma smo si pripravili nahrbtnike z malico in pijačo ter se osvežili z naravnimi dezodoranti MIRTA , da naredimo naslednji poizkus. Z avtomobilom smo se pripeljali do kraja Jezersko, ki je v avstroogrski  monarhiji pripadal Koroški , danes pa je prijeten del Gorenjske.  Tam smo zavili proti Planšarskemu jezeru in se po makadamski cesti zapeljali v dolino Ravenske Kočne, kjer sta spodnji postaji tovornih žičnic za Češko Kočo in za na Ledine. Na parkirišču je informacijska tabla z oznako mogočnih vršacev, do katerih se lahko pride od tod. Pogled na različne možnosti vzpona na visoke gore, ustvari obljubo, da bomo hribe večkrat izbral za nedeljski izlet. Ker je vroč in sončen dan, se pred »pravim štartom« najprej zaščitimo z naravnim maslom za sončenje MIRTA in zaužijemo dovolj vode. Potem pa nahrbtnik na rame, palice v roke  in na pot. Pot je vseskozi lepo označena z markacijami in se začne z dokaj strmim vzponom po skalnatem terenu. Ko se strmina položi, se priključimo stezi iz Makekove Kočne. Sledimo ji navzgor prek vedno bolj odprtih pobočij do že od daleč vidne koče. Levo in desno nas vse skozi spremljajo skalnati vrhovi. V zgornjem delu poti, dober kilometer pod vrhom, se na poti pridružijo tudi klini in oprijemna vrv. Prehod je dobro varovan in tudi zame, ki se bojim plezanja čisto varen. Ob koncu sledi  manjši vzpon  skozi nizko rastje in smo bili na vrhu. Po dobrih treh kilometrin smo prispeli na cilj Češka koča na Spodnjih Ravneh na 1543 m nadmorske višine. Čudovit razgled in lesene klopce, kjer smo si odpočili, pomalicali in se okrepčali po prav »luštni« avanturi v gore. In da poudarim – tudi v tem primeru je naravni dezodorant MIRTA  test uspešno prestal, na vseh udeležencih izleta.

Vrnili smo se po isti poti in uživali v neskončnosti gora, ki so nas obdajale.

Deli s prijatelji