Ko zadiši po naravi in je pod teboj morje…ja,  ni  lepšega kot vonj borovcev, ki se meša z vonjem morja in zelišč, ki jih je ravno »namočil« dež,  malo kasneje pa jih obsije sonce. Praviloma je takih dni na Lošinju bolj malo in zelo redko se zgodi, da ga med počitnicami tudi doživimo. A včasih pa le kakšen dan porosi dež in umije naravo okoli nas. Taki dnevi so primerni za sprehod po otoku ali vzpon na kakšen otoški vrh.  Najvišji vrh otoka je Osorščica, ki se dviga nad naseljem Osor na začetku otoka. Vendar za ta vzpon je potrebna že planinska oprema, ki pa je ne vzamemo s seboj na počitnice, ker se jim reče počitnice in razen jutranjega teka jih jemljem dobesedno.

Prigode in doživetja počitnic so kot dodatno ogrevalo, ko pada dež ali se pripravljajo hladnejši dnevi. In vstop v september je čas , ko se jih radi spominjamo in se pogrejemo s prijetnimi trenutki poletnih dni. Eden takih, je bil tudi naš vzpon na »greben« otoka Lošinja.

Ob neznani obali in čez otok

Pot, ki jo zjutraj pretečem je poznana sprehajalna pot ali  Lungomare. Kdor je kdaj obiskal Lošinj je gotovo hodil po njej in užival njene lepote. Pot po kateri se bomo sprehodili danes pa je pot v »divjino«. Začne se pri zalivu Borik in gre  proti zalivu Porto Šešula. To je  majhen zalivček, kjer je nekaj ribiških hišic in lepa peščena plaža.  Dve »barbi« v tipičnih črtastih majicah sedita pri popoldanskem počitku ob kavi in razpravljata o današnjem dežju. Kamnita pot se od Porto Šešule dalje spremeni v kamnito potko in po 10 minutah se pred vami odpre še en manjši zaliv potem pa sledita  Mala in Velika Draga, ki jo poznajo predvsem lastniki čolnov , saj so tukaj lepe plaže, kamor se naj enostavneje pride po morju. Vso pot nas je spremljal vonj po smilju, ki na tem delu otoka skoraj zamenja travnate površine in jih spremeni v sivo –rumeno preprogo. Po dežju je  vonj smilja še bolj intenziven, saj je smilj rastlina, ki  ima eno najmočnejših koncentracij hlapljivih olj, zato že na daleč začutimo njen vonj.  V zalivu smo se malo osvežili in potem zavili v »breg«. Po skalnatih pobočjih poraslih z borom se pasejo ovce in koze. Včasih katera dvigne glavo in začudeno pogleda na nas pohodnike; » Ja kaj pa je vas prineslo?«  Po kamniti poti proti vrhu otoka se nam je pridružilo sonce. Nič kaj nežno ni bilo z nami pohodniki in dobro, da je bila v nahrbtniku   MIRTA v obliki masla za sončenje. Vreme na otoku se v eni uri lahko pokaže v najslabši in najboljši luči. Tokrat je šlo na bolje in na vrhu otoka je že bilo prav prijetno  poletno pozno popoldne.   Čakala nas je  nagrada, razgled na mesto Mali in Veli Lošinj, pa na razgibano obalo vse do Osorščice  z  otokom Suskom in otokom Unije. In na drugi strani otok Ilovik in pogled na otok Rab. Tako lepo, da bi kar obsedeli, ampak naš cilj je bil Veli Lošinj.  Spustili smo se po kamniti potki in po slabi urici prišli vanj. Mesto je precej manjše od Malega Lošinja, a ima zaradi ponosa otočanov »Večje« ime…. V  ozkem zalivu se stiskajo raznobarvne hišice  in v pristanu majhni in malo večji čolni.  Sredi mesta stoji velik kamnit stolp, ki je tudi razgledna točka po mestu.  Pri vhodu v mesto ob poti do svetilnika je cerkveni zvonik, ki ga obdajajo grmički  rožmarina in sivke, med skalami pa raste aloe vera in oljke.

Sprva je bil naš namen , da se po pohodniškem popoldnevu vrnemo »domov« z avtobusom, vendar , ker se je dan spremenil v prijeten večer smo se odpravili kar peš, po  obalni potki do mimo kamnitih plaž in zalivčkov do Malega Lošinja. O tem da je naravni dezodorant MIRTA »oddigral« svojo vlogo najbrž ni potrebno govoriti. Kot vedno je zaščitil pred neprijetnim vonjem z odliko.

Veliko lepih spominov na počitnice, sonce in proste dni vam želimo. Z izdelki naravne kozmetike MIRTA vam poletje z vonjem sivke, rožmarina, smilja ali pomarančevca traja vse leto. Oglejte si jih na naši spletni strani in si jih naročite za vašo kožo in vaš poletni vsak dan.