Hladna bistra Soča in čudovita narava ob njej ter nadaljevanje poti čez Goriška Brda po Krasu. Kolesarski izziv, ki ni od muh in pošteno je tekel znoj tudi  izpod čelade. Smo se pa ob tem naužili naravnih lepot,  nadihali svežega zraka in poskusili kulinariko Goriških Brd in Krasa

Gor in dol…

Tokratni izlet je bil sploh nekaj posebnega, saj smo kombinirali prevoz z vlakom in kolesi. Kot vedno tudi tokrat nismo pozabili na malico in veliko pijače ter se osvežili z naravnimi dezodoranti MIRTA , da naredimo ponovni test. Dišeči naravni dezodoranti so del naše obvezne opreme in do sedaj so še vedno uspešno prestali preizkušnjo. Tudi tokrat smo se zanesli nanje. S prvim jutranjim vlakom smo se odpravili na Gorenjsko in preko Jesenic in Bohinja do Kanala na Soči. Ker je sonce že prijetno »žgalo« smo se najprej zaščitili z  maslom za sončenje MIRTA potem pa  na pot. Prijetna stranska cesta, ki vodi po obronku hribovitega dela  ob Soči stran od glavne ceste vse do Plav…. Tam pa se cesta postavi pokonci in v dobre štiri kilometre dolgem klancu do Kojskega smo »pošteno zašvicali«. Pa se je splačalo. Na vrhu nas je pričakal čudovit razgled na Goriška Brda, vinogradno bogato področje ob italijanski meji . Pot po Brdih nas je vodila pod Sabotinom. Mogočen hrib…. ja, vem saj so trpele moje noge…, kjer so   bile najhujše bitke v prvi svetovni vojni.  Sabotin je  prevrtan s številnimi vojaškimi rovi, pod njim se pne čez reko Sočo železniški most z največjim kamnitim lokom na svetu, ki je bil zgrajen še pod Avstro-Ogrsko leta 1906 in ob Soči vodi pod njim za mnoge najlepša kolesarska pot v Sloveniji.  Vendar mi smo bili na drugi strani Sabotina, s pogledom na Brda in sosednjo Italijo. Pred nami pa »težko pričakovani« spust v dolino do naselja Podsabotin  in proti Gorici.  Tisti italijanski, kjer v vsaki ulici diši po kapučinu. Torej zato smo prišli …. in po vseh teh hribčkih smo si ga tudi zaslužili. Iz stare Gorice nazaj domov – v Novo Gorico in vseskozi ob meji do  Mirne in spet v hrib na Kras. Kamnite hišice,  razgibana področja, domače kmetije in predvsem dobra hrana in pristno vino….. tega je v teh  krajih res veliko. Najprej skozi Komen, pa na Štanjel in naprej proti Dutovljam in nazadnje skozi Sežano do Divače, kjer smo ravno za las ujeli vlak nazaj proti  Ljubljani.

Tako smo spet preživeli čudovit in naporen kolesarski  dan  ( okroglih 100 kilometrov) ob hladni Soči, pod visokim Sabotinom in ob (ter tudi v…)   kraških vinogradih in pršutarnah. Ponovno smo potrdili, da nas naravni dezodoranti ne pustijo na cedilu v nobeni situaciji. Preizkusite jih tudi vi, naj vam delajo družbo  pri vseh vaših aktivnostih in izkoristite še podaljšano akcijo -10% za nakup preko spleta .

Imejte se lepo, kjerkoli boste in ne pozabite na vaše fotke iz doživetij skupaj z naravno kozmetiko MIRTA.